Tako Simon Gregorčič V pepelnični noči spodbuja svoje rojake, naj se prebudijo in zaživijo svobodno življenje. Pesnik je ta poziv napisal v času, ko je naš narod šele vstopal v družino prebujenih evropskih narodov. Seme pesniške spodbude je padlo v rodovitno zemljo: drevo slovenstva je hitro raslo in kljub »jezi zgodovinskih viharjev« doseglo zavidanja vredno rast na vseh področjih življenja. In končno je leta 1991 na tem drevesu kot najplemenitejši sad zrasla samostojna država, napočil je čas vstajenja in »poveličanja« slovenskega naroda.

A vstajenje kakega naroda – tako kot tudi posameznika – ni samo enkraten dogodek, ampak nikoli dokončan proces. Vse, kar je živo, se vedno znova rojeva, vedno znova vstaja. Vsaka generacija je poklicana, da premaguje uničevalne sile, ki ogrožajo narodno skupnost. Slovenski narod se je pred 80 leti, v aprilu 1941, znašel v tornadu uničevalnih sil; »zemlje lačni« tujci so hoteli na novo preoblikovati Evropo, v kateri za Slovence kot...