Če kdaj, je zdaj čas, ko v naših logih po dolgem in počez odmeva o »napadih« na medijsko svobodo in neodvisnost, na urednike in novinarje, kar naj bi jih vodilo v samocenzurno ravnanje, zaskrbljenost za lastno varnost in še kaj. Večinski del medijskega prostora že mesece v tej smeri povzdiguje glas, kot da se bliža konec (njihovega?) sveta.

Res je, razmere so zaradi epidemije in stopnjujoče se družbene polarizacije zaostrene na številnih področjih in medijsko iz tega dogajanja pač ni izvzeto. Pa vendar … Če za današnje razmere politične, medmedijske, družbeno­omrežne in še kakšne do skrajnosti prignane kritičnosti, tudi vulgarnosti, pritlehnosti in grožnje, uporabljamo besedo napad, kakšno bi torej morali uporabiti za vse tisto, kar se je v preteklosti dogajalo s tednikom, ki ga držite v rokah?

Družina, ki ravnokar vstopa v leto praznovanja svoje sedemdesetletnice (prva številka je izšla 7. maja 1952), je morda bolj kot kateri koli drugi medij v sedan...