Da ima lahko eden vodilnih demokratičnih časopisov, kar New York Times je, podoben učinek na bralstvo kot nekoč sovjetski časopis Pravda, ni zraslo na našem zelniku, temveč je slednje izjavil in obrazložil sloviti filozof in pisatelj Umberto Eco. Na neki okrogli mizi l. 2014, dve leti pred svojo smrtjo, je dejal, da je Pravda selekcionirala in skrivala vesti, da bi sovjetsko bralstvo ostalo nevedno in vodljivo. Za razliko od Pravde pa New York Times, zlasti v svoji zajetni nedeljski izdaji, svoje bralstvo zasuje s tisočerimi informacijami in mu servira ogromno pisanih vesti, ki jih isto bralstvo seveda ne more vseh pogoltniti in predelati. Končni učinek je spet določena zmedenost in selekcionirana vednost bralca.

Če je kdo mislil, da bosta ogromna količina informacij ter strašanska moč in hitrost komunikacij sama po sebi izboljšali svet, se je motil. Oboje, količina in hitrost, prinaša nezanemarljiva tveganja: psihološka, socialna in politična. Psihološko tveganje, ker ustv...