V neurju ne pozabimo na Gospodarja vseh sil

Družinska slika je včasih precej podobna čolnu z učenci, ki ga sredi jezera zadene velik vihar, da se skoraj potaplja. Učenci uporabijo vse svoje pomorsko znanje, fizično moč in izkušnje, da bi premagali sile podivjane narave. Neuspešno. Bolj iz obupa kot iz vere zbudijo Jezusa, ki spi na krmi čolna.

Dinamika v družini je včasih divja kot uničujoč vihar. Vpijemo drug čez drugega, se 'branimo' z napadi in z grozo ugotavljamo, da se vedno bolj utapljamo v morju nezavednih in nerazrešenih vsebin, ki jim ni videti dna. Nič ne pomaga, ko se borimo proti valovom nezavednih duševnih vsebin. Ne odlašajmo in obrnimo se na tistega, ki je Stvarnik tudi vseh duševnih zakonitosti. Priznajmo, da ga potrebujemo, in verujmo, da zmore z močjo svoje besede umiriti vse naše viharje.