Nikoli ne bi mislila, da bom otroku kdaj izpulila knjigo iz rok, a se je zgodilo prav to. Hči, ki jo najbolj mikajo elektronske naprave, je končno segla po knjigi in jo na dušek prebrala. Z enim očesom sem poškilila, pa hkrati zamižala ob vampirskem naslovu in si rekla: »da le bere«. Ko sem ugotovila, da gre za serijo, sem knjigo vseeno vzela v roke. Mojstrska veščina pisanja, razburljivi dialogi, fantazijska doživetja, prvoosebno pisanje – vse, kar lahko prepriča desetletnico, da bere kot vkopana. A že pri drugem poglavju naletim na prizore omamljanja s krvjo in zapeljevanje. Zazvonijo mi alarmni zvonci, začnejo se pogajanja z jokom, intenzivno iščemo alternativno knjigo, sama pa se počutim kot inkvizitorka.

Starši, ki si prizadevamo otroke vzgajati po krščanskih vrednotah, smo ves čas na tankem ledu: naša merila že tako odstopajo od sveta, potrebna je tankočutnost pri presojanju in vztrajnost pri pojasnjevanju naših pogledov. Navsezadnje ne bi želeli vzgojiti zavrtežev, h...