»Mar ni človek najemnik na zemlji in mar njegovi dnevi niso dninarjevi dnevi?« (Job 7,1)

Najemnik v Jobovem pesniškem izrazu stoji v paru stopnjevalnega paralelizma »plačanca« (hebr. sāsā;’ gr. πειρατήριον) in »dninarja« (hebr. śākîr; gr. μίσθιος). Najemnik tako pomeni »plačanca«, ki opravlja roparsko, piratsko borbo v gverilskem krdelu, s katerim sovražnik poskuša prevzeti ozemlje, moč in oblast (1 Mz 49,19). Ravno Job s tem označuje življenjske preizkušnje, s katerimi Bog preizkuša človekovo zvestobo in pravičnost (Job 19,12). Z besedo najemnik pa je mišljen tudi »dninar«, ki živi v negotovosti od dne do dne, saj ga zaznamuje nizek družbeno-ekonomski status in izguba samostojne preživetvene zmožnosti, kar človeka vodi v samoprodajo (3 Mz 25,47-50) ne glede na prvotno izhodiščno stanje ali dostojanstvo (Lk 15,17). Ravno zato je pravičnost do sužnja in dnevnega najemnika obveza očeta družine (Sir 7,20), da jim da vsaj plačilo, vezano na drahmo (Tob 5,15) oz. denarij (Mt 20,...