V božičnem času sem v živo prisostvovala praznični sveti maši. Sedela sem v prezbiteriju, saj sem brala Božjo besedo. Naenkrat so se začela tla v cerkvi močno tresti. Gospod župnik je mašo prekinil in počakal, da se je zadeva umirila. Sama sem sedela le na polovici stola, da bi hitro pobegnila skozi zakristijo, če bi se stanje poslabšalo. Zame je bilo to pretresljivo in strah zbujajoče izkustvo.

Drugo jutro sem v zvezek zapisala, da se potresi nikoli ne zgodijo zaradi dogajanja na površju zemlje, pač pa so posledica dogajanja v globini. V teh časih smo vsi na »potresnem področju« in to ne le, kar se naše ljube zemlje tiče, pač pa zaradi »potresnih razmer« na vseh področjih družbenega dogajanja.

Spomnim se dogodka izpred mnogih let. Na izobraževanju smo se izkustveno učili prepoznavati in prisluhniti Jezusovemu glasu sredi zmede in hrupa okolja. Zavezali so mi oči, mi določili voditelja, katerega glas naj bi predstavljal Jezusa, in me vodili po mestu. V začetku mi j...