Razumem vašo skrb, draga stara mama, ki jo čutite do svojih vnukov in vnukinj v povezavi z njihovo vero. Vaš opis je zelo konkreten in se nanaša na točno določenega kateheta, zato bi bilo dobro takšne stvari razčiščevati kar z njim. Prav gotovo pa se kaj podobnega najde še kje. Vendar mislim, da na splošno to ni način, ki bi prevladoval. V okviru verouka in priprave na birmo so pristopi zelo raznoliki. Razlikujejo se morda po tem, da eni bolj vztrajajo na znanju o veri, k takšnim verjetno pripada opisani primer, drugi pa bolj izkustveno uvajajo otroke v območje vere in cerkvenega, župnijskega življenja. Verjetno je idealna kombinacija obojega. To, kar gotovo ne sodi k nobenemu pristopu, pa so grožnje. Strinjam se z zaskrbljeno staro mamo, da z grožnjami ne bomo dosegli, da bi otroci in njihovi starši z veseljem poglabljali svojo vero in dolgoročno ostali povezani z župnijskim občestvom. Sem pa prepričan, da katehetom, katehistinjam in katehistom nihče ne daje navodil v smeri groženj...