Letos ob prazniku slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ki sta na njegovo pobudo glavna zavetnika ljubljanske nadškofije, se bomo spomnili 60. obletnice smrti ene najsvetlejših in najmogočnejših osebnosti 20. stoletja ne le v zgodovini Cerkve na Slovenskem, temveč celotnega naroda: ljubljanskega nadškofa, Božjega služabnika Antona Vovka. V jubilejnem letu je še toliko bolj dragocena vsaka priložnost, ki čim širši javnosti ponudi vpogled v Vovkovo življenje, saj tako pred nami vstaja podoba človeka, ki nam je v marsičem lahko za zgled tudi v današnjih časih.

Prav tak preplet dokumentarnega spominjanja na Vovkovo življenjsko pot s premisleki o tem, kaj nam sporoča za današnji čas, je ponudilo predavanje ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki je v okviru letošnjih postnih premišljevanj (na ljubljanski Teološki fakulteti jih že tradicionalno prireja dr. Rudi Koncilija) izrisal poglobljen portret svojega predhodnika. Nadškof Zore svojega predhodnika sicer osebno...