Ali lahko praznujem noč čarovnic?
Ali lahko praznujem noč čarovnic?
Tokratno vprašanje se glasi: Ali lahko kristjani praznujemo noč čarovnic? Enkrat sem zasledila, da ima ta praznik slab pomen (sežiganje živih ljudi …). Ali se za ta praznik lahko našemimo, okrasimo, rezljamo buče ipd., saj je npr. rezljanje buč zelo zabavno … Kaj vi menite o tem? Vesela bom mnenja. (Pia)
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.
Odgovarja Peter Čemažar:
Noč čarovnic, ki jo poznamo tudi pod angleškim imenom Halloween, je praznik, ki ga predvsem na Zahodu obeležujejo v noči z 31. oktobra na 1. november, ko kristjani praznujemo slovesni praznik vseh svetih. Za noč čarovnic se ljudje (predvsem otroci) našemijo v različne kostume, pogosto čarovnice, duhove, pošasti in druge strašljive like ter iz buč izrezujejo strašila, v katera vstavijo sveče. Ponekod je navada, da ta dan otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo za sladkarije.
Izvor praznika
Praznik izvira iz starodavnih keltskih obredov, ki so te dni slavili začetek novega leta. Proslava je bila namenjena bogu Sonca, včasih pa tudi gospodarju smrti. Verjeli so, da takrat mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako spet pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so ljudje iz strahu pred umrlimi izdelovali maske, pred hiše postavljali strašila in ustvarjali hrup. Ob tem so vaški vrači od ljudi zahtevali, naj za pomiritev duhov darujejo človeška življenja kot žgalno daritev. Keltske družine so tako pred to nočjo trepetale, saj so se zavedale možnosti, da bodo ravno oni izbrani, da morajo žrtvovati svojega otroka.
Običaj izrezovanja buč pa naj bi izhajal iz zgodbe o kovaču Jacku, ki naj bi hotel prevarati hudiča in z njim sklepati nekakšne pogodbe. Po pripovedi naj bi kovač Jack umrl, a sprejeli ga niso ne v nebesih ne v peklu. Mu je pa hudič dal žerjavico, ki jo je kasneje vstavil v izdolbeno repo in z njo kot tavajoča duša blodil po mraku.
Zakaj je za kristjana praznovanje problematično?
Zdaj, ko poznaš izvor praznika, najbrž ni treba posebej poudarjati, zakaj kristjani tega ne praznujemo. Gre namreč za pravo nasprotje praznika vseh svetih, ko kristjani ne praznujemo smrti, pač pa življenje. Ne vdajamo se strahu, ampak polni upanja slavimo veselje, ki nas z vsemi svetimi čaka v nebesih. Noč čarovnic tako odvrača našo pozornost od tega praznika in nas napolnjuje s strahom, medtem ko nas Bog vedno znova bodri: »Ne bojte se.« Praznovanje je ponekod povezano tudi z raznimi okultizmi ali celo satanizmom. Vse to so vstopna mesta za delovanje hudega duha.
Namesto buč in čarovnic – karneval svetih
Praznovanje noči čarovnic se je marsikje razširilo ravno zaradi izrezovanja buč in šemljenja v čarovnice. Vse to je nekaj, kar ljudje radi počnemo – ustvarjamo, pokažemo svoje ročne spretnosti in se za kakšen dan našemimo. Z ustvarjalnostjo in šemljenjem ni prav nič narobe. Zato v nekaterih župnijah in škofijah po svetu organizirajo praznovanje, ko se otroci na večer pred praznikom vseh svetih oblečejo v njim priljubljene svetnike.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (8/2024). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.