Razmislek o temi (Lk 16,19-31)

Jezus je svojim sodobnikom povedal še eno zgodbo in jo zaključil z besedami: »Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane.« Ta zaključek bi lahko prevedli v naše okolje in rekli: »Če se je odločil, da ne bo verjel, se lahko zgodi karkoli, ne bo verjel.« Po eni strani je vera zares dar. Po drugi strani pa je razpoložljivost srca in stvar človekove odločitve. Ali se odločim, da živim v nezaupanju in zato v nenehnem dvomu, ali pa se odločim in si prizadevam za zaupanje in vero, da mi sogovornik želi dobro. Pri slednjem tvegam in se izpostavim: tvegam ranjenost in zapostavljenost. Biti ranjen, biti Lazar ni prijetno, niti vabljivo. Tudi ne daje gotovosti Abrahamovega naročja. Življenje v zaupanju pa vendarle daje človeku možnost za notranjo svobodo in rast, odpira možnost veselju in tkanju odnosov. Daje pogum za življenje in hojo za Jezusom, ki v vsakem grešniku vidi zakrito Stvarnikovo podobo. Tu...