Svoja mladostniška leta je preživljal skupaj s svojimi starši in še petimi brati. To je bilo obdobje, ko so se že kazale strahote bližajoče se vojne. Takrat v družini ni bilo na pretek igrač, pač pa manjši voziček, s katerim so se vozili in skupaj igrali tudi sosedovi otroci. V njegovi mladosti je njegova mama zbolela in ni bilo mogoče, da bi za praznik pripravila potico ali krofe. Namesto nje je za vse brate in očeta to opravil Andrej. Odraščal je v verni družini, kjer je bila prisotna vsakdanja molitev in skrb za domačo podružnično cerkev sv. Mihaela, kjer je bil njegov oče cerkovnik in že od mladih nog tudi zvonar. Zapišemo lahko, da je vseh šest bratov prejelo talent pritrkovalcev. Največjo prelomnico pa so doživeli ob praznovanju 500-letnice ljubljanske škofije, ko so najstarejši štirje skupaj z očetom prvič po 2. svetovni vojni pritrkavali v stolniških zvonikih. Ta dogodek ga je spremljal vse življenje. Skupaj s smledniškimi pritrkovalci je nato še mnogokrat v teh zvonikih pri...