Rojena je bila leta 1926, otroška leta je preživljala v Kamni Gorici, bila je najmlajša od petih otrok. Njena življenjska pot je resnično nekaj posebnega. Kot mlado dekle se je v maju 1945 podala s številnimi begunci čez Ljubelj v Vetrinj in po nekaj letih čakanja in upanja na vrnitev skupaj z njimi nadaljevala pot v Argentino, kjer si je v Cordobi ustvarila družino z možem prof. Romanom Pavlovčičem. Življenje v daljni tuji deželi je sprejela, preizkušnje, tudi bolezen, so jo utrdile. Ohranjala je vezi s Slovenci v Buenos Airesu in Barilochah, kjer sta po študiju živela in si ustvarila družini sinova Tonček in Tomaž. Vseskozi je ohranjala vez z domovino, z domačimi. Njena ljubezen je bila slovenska beseda ter globoka in iskrena vera.

Po moževi smrti se je vrnila v domovino. Ko se je poročila s prof. Modrom, ga je podpirala pri njegovem prevajalskem delu in ga spremljala na mnogih prireditvah, še posebej rada sta prihajala na vsakoletno akademijo ob prazniku zavetnika Zavod...