Glagol »bati se« (hebr. yārā'; gr. fobéō) in samostalnik »strah/ groza« (hebr. paḥaḏ/'êmâ, ḥaṯ; gr. fóbos) zaznamujeta tako čustveno vznemirjenje kakor tudi sram in bivanjsko tesnobo, ki se odpira veri. Človek se spričo spletk boji sočloveka (1 Mz 19,30) ter se iz strahu zateka v neiskrenost (1 Mz 20,2) in se poda v beg za življenje (1 Kr 19,3). Če človek zaupa Bogu, se mu ni treba bati ljudi, saj ga bo Bog varoval (Ps 3,5-6). Poleg tega pa je strah vezan na spoštovanje svetosti tako v odnosu do staršev, spoštovanje staršev (3 Mz 19,3), ter prostorja Božje svetosti (3 Mz 19,30).

Človek v odnosu do Boga lahko razvije tudi pozitiven strah, ko prepoznava razodevanje Božje moči (2 Mz 20,18). Tovrsten strah pomeni zaupljivo vero (2 Mz 14,31), ki se izrazi v tem, da človek Gospodu služi in mu sledi (5 Mz 10,20) ter zaživi nov način življenja tudi v odnosu do sočloveka (3 Mz 19,14). Bog človeka vabi, naj se ne boji, temveč zaupa, da je Bog povsod z Njim (Iz 43,5) in da Bog predst...