V času gospodarskega poloma mariborske nadškofije pred desetletjem sem velikokrat slišal koga reči, da se pod Grmičevim vodstvom to ne bi zgodilo. S takšno trditvijo se je težko strinjati. Ravno Grmič je namreč do skrajnih meja prignal tisti vzorec v slovenski cerkveni zgodovini, v katerem se je višja duhovščina rada naslanjala na sile, ki so imele v družbi največ moči. Grmič je to počel ob oblastnikih, ki so vsako versko čustvo globoko prezirali, s čimer je prejkone slab zgled.