Letošnja jesen je zame posebna. Končalo se je daljše obdobje, ki sem ga podarila svoji družini. Po rojstvu četrtega otroka sem izstopila s trga dela in se posvetila vzgoji otrok doma. To obdobje je bilo zelo intenzivno, polno lepega, pa tudi stisk in preizkušenj. Ne le materialnih, predvsem duševnih. Poznane so vsakemu, ki odstopa od vladavine povprečja. Ob pogledu nazaj sem hvaležna za »bisere«, ljudi, po katerih se nam je razodevala Božja ljubezen. Rada sem prebirala knjige, ki so mi bile v pomoč pri vzgoji otrok in osebni rasti. Učila sem se gojiti hvaležnost. Naučila sem si vzeti čas za krajše odmore, dnevne sprehode, opazovanje narave, večerno zahvalno molitev, pisala sem dnevnik hvaležnih spominov. Nedavna izkušnja pa me je duhovno preobrazila in poglobila pojem hvaležnosti.

Po novem letu sem se pridružila Fiatu 90, devetdesetdnevnemu duhovnemu odmiku za žene v vsakdanjem življenju. To je bil čas velikih notranjih bojev, milosti in duhovne rasti. V tem obdobju sva z...