Naslovno vprašanje sodi med tista, glede katerih se mnogi v naši družbi, in ne samo v naši, temveč v vsej zahodni družbi, opredeljujejo z nenavadno, celo nesramno vase prepričano gotovostjo, izhajajočo včasih iz popolnega nepoznavanja stvari, o kateri je govora, včasih iz utvare o lastni razgledanosti na tem področju ali, kar je nevarneje, iz boleče omejene predstave o smislu humanistike. Vprašanje je abstraktno, morda preveč abstraktno, da bi lahko nagovorilo koga, ki se ni iz lastne izkušnje že sam prepričal o smislu humanistike. A vendar je to vprašanje nujno, kajti tisto, kar se razpira za njim, so v resnici temeljna vprašanja človekovega bivanja – brez odgovora nanje ali, ponižneje in torej bolje rečeno, brez želje odgovoriti nanje je človeški svet pust in prazen. Kot »humanistiko« si tu predstavljajmo vede, ki se ukvarjajo z umetnostjo, religijo in filozofijo, s tistim torej, kar je Hegel imenoval »oblike absolutnega duha«.

Humanistika ima v našem času dva velika nas...