V življenju vsakega izmed nas se zgodijo veliki, posebni trenutki, ki se nas globoko dotaknejo. Ki ti sežejo prav v srce in te napolnijo. Ki te tako nežno in ljubeče ganejo, da se ti v očeh naberejo solze in da srce kar zaigra od veselja. Lahko so to pomembni življenjski trenutki, ki se zgodijo samo enkrat v življenju, kot sta na primer poroka ali mašniško posvečenje. Lahko je to lep izlet v hribe, ko v čudovitem razgledu opazuješ stvarstvo ali pa večer v družbi srčnih prijateljev, od katerih se marsikaj naučiš. Lahko so to duhovne vaje ali kakšno romanje, ki te duhovno napolnijo. Zame so vse to trenutki, ko močno doživim Božjo navzočnost in njegovo ljubečo skrb zame ter za moje bližnje. Vendar tudi ti trenutki minejo. Še preden se zavemo, smo nazaj v »realnem« življenju. Veselje in navdušenje prekrije vsakdanji urnik, občutke Božje bližine zamenja obilica skrbi, srce pa ostane prazno in razočarano. Ko sem se zadnjič vračala z duhovnih vaj, sem se začela spraševati, kako naj torej t...