Zapri
Iskanje

Dediščina antičnega krščanstva

Miran Špelič
Za vas piše:
Miran Špelič
Objava: 30. 07. 2021 / 12:07
Čas branja: 15 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.07.2021 / 12:17

Dediščina antičnega krščanstva

Dediščina antičnega krščanstva
Foto: Tatjana Splichal
O tem, da je dediščina antičnega krščanstva globoko zaznamovala današnji slovenski prostor, ni dvoma. Težavnejša in redkejša se zdi njena prisotnost v naši kulturni zavesti. Nedavno odkritje dela Razlage evangelijev oglejskega škofa Fortunacijana iz sredine 4. stoletja, ki ga je po petnajstih stoletjih pozabe leta 2012 avstrijski filolog dr. Lukas Dorfbauer (CSEL) prepoznal v kölnskem rokopisu iz 9. stoletja, bo lahko z nedavno slovensko izdajo lep prispevek k večjemu ovrednotenju bogate preteklosti zgodnjega krščanstva na naših tleh. Na pogovor o Fortunacijanu in o njegovem delu ter o pomenu antičnega krščanstva nasploh smo povabili največjega slovenskega poznavalca antične zgodovine, akademika dr. Rajka Bratoža, nekdanjega profesorja na Filozofski fakulteti UL, ter urednika slovenske izdaje in avtorja obsežne spremne študije Jana Dominika Bogataja OFM, doktorskega študenta patrologije v Rimu in sodelavca Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na ljubljanski Teološki fakulteti.

Oglej je bil veliko in živahno središče na severu Sredozemskega morja, kamor so se stekali prebivalci z vseh koncev rimskega imperija in tudi od drugod. Nam lahko orišete vsakodnevno življenje v Ogleju v 4. stoletju?

Bratož: V času škofa Fortunacijana je bil Oglej – ob Milanu kot eni od cesarskih prestolnic – v vseh pogledih pomembna metropola z infrastrukturo cesarskega mesta. Jadransko prestolnico so krasili cesarska palača, vojašnice, velike terme, ki so nosile...

Preberi tudi

Prvi mesec beri tednik Družina v digitalni obliki za 1 EUR!

Nazaj na vrh