Če kdaj, so letos parlamentarne volitve znotraj tako razvidnega dogajanja, da je odločitev za stranke, ki sestavljajo mešano vladno koalicijo, samoumevna. Ne zato, ker bi šlo za malikovanje teh strank ali ker bi imeli občutek, da so popolne. Ne, k takemu brezkompromisnemu stališču (in tudi v podporo zunajparlamentarnih povezovalnih strankarskih pobud) nas sili strašljiva opozicijska alternativa s celotno falango, ki obsega večinske medije, t. i. civilno družbo, t. i. neodvisne institucije (računsko sodišče, korupcijska komisija, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec), nekdanje predsednike države, spolitiziran del pravosodja in celo večino ustavnega sodišča. Vsakdo od teh svoj zunanji način delovanja nekoliko prilagaja temu, koliko javnost še prenese: eni svoje politikantstvo zavijajo v celofan, drugi v pravniško latovščino, tretji na vse drugače misleče lepijo fašizem, četrti kričijo o strahovladi, da lahko peti pozivajo na smrt in iztrebljanje. Skratka, od njih smo v...