Izvoljene može so nato predstavili apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke« (Apd 6,3.6). Med temi je najbolj znan Štefan, ki je bil poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi (Apd 6,8). Apostolska dela še pišejo, da se mu ni mogel nihče upirati, toliko je bilo v njem modrosti in Duha. Nič nenavadnega torej ni, da se je odziv nasprotnikov le še stopnjeval. Prerekali so se z njim, zvlekli so ga pred veliki zbor, naščuvali so krive priče zoper njega, nahujskali ljudstvo; toda njegov obraz je ostal kakor angelov, njegove oči pa uprte v nebo. Medtem ko Štefana kamnajo in njegova oblačila postavijo pred noge Savla, ki je odobraval njegov umor, Štefan moli in prosi za odpuščanje. Gotovo je prav Štefanova prelita kri in njegova priprošnja doprinesla k temu, da imamo danes tako mogočna pisma velikega apostola Pavla.