»Mejnik med nemško in slovensko zemljo na Koroškem je gora Dobrač. Kakor vsak Slovenec pozna Triglav, tako naj bi ne bilo Slovenca, ki bi mu bilo neznano ime Dobrač,« je leta 1929 zapisal list Vertec, ki je razložil tudi izvor imena. »Slovenci v Ziljski dolini pravijo gozdu 'gozd', a tudi 'dobra' (iz: dobrova = gozd). Ogromni, z gozdom porasli gori so torej dali ime 'Dobrač'.«

Razpotegnjeni Dobrač (nemško Dobratsch) se dviga zahodno od Beljaka. Njegov vrh je od tromeje Slovenije, Avstrije in Italije oddaljen deset kilometrov. Vršni del gore je prostorna travnata planota, kjer se pase goveja živina. Niže je veliko gozda, proti Ziljski dolini na jugu pa kaže Dobrač mogočno skalovje.

Na praznik spreobrnjenja apostola Pavla, 25. januarja 1348, okrog tretje ure popoldne, je Kranjsko in Koroško stresel silovit potres. Del Dobrača je zgrmel v Ziljsko dolino. »Ta silen plaz je zasul sedemnajst vasi in gradov ob vznožju in zajezil reko Ziljo, da je narasla v veli...