Pripadam generaciji, ki je zrasla brez televizije, brez navadnega telefona in mobilnega telefona, brez računalnika, brez spleta in še brez marsičesa. Vse to je počasi prihajalo in za marsikaj si zdaj niti ne znam predstavljati, kako smo vse urejali brez vsega tega. Takrat pa sploh nismo imeli občutka, da smo za kaj prikrajšani.

Zase lahko rečem, da sem sedaj neizmerno hvaležna za vse to, kar mi je sedaj na voljo. Veliko laže mi je pisati po računalniku kot na roko, elektronska pošta lahko hitro potuje sem in tja in je ni treba pošiljati po pošti. Z mobilnim telefonom smo lahko povezani, tudi če nismo doma, po spletu lahko spremljam, kaj se dogaja po svetu, ali pa poiščem nekaj, kar me zanima. V zadnjih treh letih pa sem prisotna tudi na Facebooku, kjer redno objavljam svoja razmišljanja in dobivam veliko odmevov. Tako sem še bolj povezana s svetom, tudi če ne morem hoditi okrog in tudi sedaj v času epidemije. Seveda marsičesa na spletu ne obvladam, potem pa vedno znova naj...