Lansko leto je dolgoletni dopisnik Družine Slavko Mirtič iz Dvora pri Žužemberku v samozaložbi izdal knjigo s pomenljivim naslovom Sence nad krajino. Čeprav je knjiga podatkovno, spominsko in fotografsko izjemno bogata, se je v njej teme, ki jo obravnava, lahko le dotaknil. V knjigi je prikazal dogajanje med drugo svetovno vojno v Žužemberku in širši okolici, s poudarkom na »zavezniških« bombardiranjih v zadnjih mesecih vojne.

Senc v Suhi krajini, ki se jih je dotaknil, je res veliko. Osupljivo in zgovorno je, da teh senc do zdaj, več kot trideset let po demokratizaciji, ni strokovno raziskoval noben profesionalni zgodovinar. Verjetno je razlog ta, da je kraj z okolico strahotno trpel zaradi partizanov in se torej zgodovinarji, tudi iz političnih razlogov, ne upajo lotevati te »težke« in obsežne teme. V Žužemberku so pred leti izdali nekaj t. i. suhokrajinskih zbornikov, vendar so se uredniki glavni temi, partizanskemu uničevanju, na veliko izognili. Še več, kot v posmeh v...