V Šentvidu nad Ljubljano, ki je bil tudi kraj njenega verskega življenja in odraščanja, je dolga leta delovala kot članica treh pevskih zborov, krasilka in katehistinja. Kasneje, ko se je preselila v Šiško, ni bilo nič drugače. Dolga leta je skrbela za župnijske knjige in pela v župnijskem zboru. Rada je kolesarila in planinarila. Vedno je veliko brala in rada je imela knjige. Njena ljubezen do knjig je gotovo vplivala na to, da je imela rada svojo službo v Trubarjevem antikvariatu v centru Ljubljane, kjer je z ljubeznijo do ljudi in sodelavcev sooblikovala prijetno vzdušje prostora umetnosti in knjig.

Življenje se ji je spremenilo v 38. letu starosti. Huda prometna nesreča, pri kateri se je več dni v komi borila za življenje, je pustila posledice in marsikdo se je ne more spominjati brez bergel.

Erika nikoli ni imela svoje družine, a vedno je imela svojo družino, nas. Njena ljubezen do nečakinje Mateje in vseh ostalih nečakov je bila neizmerna. Svoj čas...