Zapri
Iskanje

Goreča veroizpoved

Za vas piše:
Bogdan Rus
Objava: 03. 08. 2022 / 07:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.08.2022 / 09:52
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Goreča veroizpoved

Goreča veroizpoved
Frančiškan p. Bogdan Rus. FOTO: Tatjana Splichal
Kar navadili smo se, da je na naslovnicah časopisov kaj, česar tam ne bi smelo biti: kovid, Ukrajina, požar, voda ... Navadili smo se. In tako je bil prejšnje dni čas za požar.

V zadnjih letih sem živel v Kostanjevici pri Novi Gorici: ko sem se zjutraj zbudil, sem imel veličasten razgled na impresiven gozdni masiv, ki je prekrival kraško planoto. Vrh njega leži Cerje z monumentalnim spomenikom vsem, ki so se tu borili ali padli. Rad sem gledal na ta ogromni gozd. Pomirjal me je. Ker je pred leti na njem gorelo, so me ob sprehodih na Cerje novozasajena drevesa spomnila, da je požar tukaj nekaj strašnega.

Pred kakšnim tednom pa se je pojavil nad gozdom manjši dimček. In potem še eden, dokler ni naslednji dan vse območje goriške prekril zadušljiv dim. Požar! In kakšen požar. Ni gorelo na enem mestu, ampak na stotih! Sprva sem poiskal zavetje na Sveti Gori na 682 metrih nadmorske višine, a ugotovil, da je tudi tam dim. Težava je vsesplošna! Zato sem si izposodil motorno žago in odšel na zbirno mesto civilne zaščite, kjer sem se pridružil sekačem, ki so podirali gozd. Tak požar se zaustavi tako, da se drevesa preprosto posekajo. In ko ogenj nima več česa požirati – se ustavi.

To izkušnjo bitke proti požaru je mogoče prenesti v svojo duhovnost. Ko nespoštljivost ne bo mogla več požirati tega, kar je najlepše, se bo tudi duhovni požar ustavil.

Zbralo se nas je veliko. Prešinila me je misel: koliko vere premorejo pokazati ti ljudje! Vere v dobro in dejstvo, da je bolje brezplačno pomagati kot sedeti doma. Vera brez veroizpovedovanja! Na prizorišče sem se vozil z drugimi. V ničemer ne obsojam teh dobrih ljudi, ki so prišli pomagat in dali vse od sebe. Bilo jih je strah in nekateri so govorili pač vse, kar jim je prišlo mimo misli in je ta strah izražalo. Mnogokrat sem v enem stavku dvakrat zaslišal najbolj ogabno izmed kletvic: dio… Kar so v manjši meri kdaj uporabljali ob vrčku piva, je sedaj bruhalo iz njih: dio… dio… dio… Rečem vam: bolelo me je v kosteh. In vedel sem, da nimam pravice težiti tem ljudem, ki so se odpravljali delat. Sem pa med njimi uporabil tisto pravico, ki jo imam: molil sem zanje! Dlje ko smo bili skupaj, manj je bilo preklinjanja! Če bi bili skupaj še dlje, bi jih opomnil; ker sem bil vržen mednje, sem samo molil – in bil uslišan.

Kako je mogoče, da so bili ljudje, ki so izražali tako ogromno vero v dobroto, v pomoč, tako zelo nemočni v svojih besedah, v svoji veroizpovedi, izpovedovanju? Dobri ljudje so, dam roko v ogenj zanje, skoraj se je to zares zgodilo! Mogoče pa je že predolgo, odkar jim je kdo rekel: Bog je dober, je svet, ti si njegov ljubljeni otrok, ljubljena hči in sin. Rad te ima z največjo nežnostjo in zaljubljen je vate!

Zato: ljubljeni prebivalci Goriške, presrečen sem, da sem sedem let živel z vami. A milo vas prosim, ne izgovarjajte besed, ki žalijo Boga. Brez izjeme – nikoli!

Kakor so borovci prerasli Kras in se zgostili do te mere, da vsaka iskra v suši povzroči katastrofo, tako se je nespoštljivost do Boga vrnila v naš besednjak! In navadili smo se! Zato: ljubljeni prebivalci Goriške, presrečen sem, da sem sedem let živel z vami. A milo vas prosim, ne izgovarjajte besed, ki žalijo Boga. Brez izjeme – nikoli! Pripravljen sem poklekniti pred vami in Bogom, ki je v vas, pred vsakim od vas, če je treba, da se odpoveste tej navlaki. Sporočite mi čas in kraj, ko lahko to naredim! Tista dio… in pork… m… sta uvoz iz Italije. Najslabši možni uvoz, ki se je kdaj zgodil. Naj ostane ta gnusoba na oni strani meje, mi pa izražajmo lepoto, ki je v nas. Če bomo v sebi umazali, kar je najčistejše, kaj nam bo še ostalo?

To izkušnjo bitke proti požaru je mogoče prenesti v svojo duhovnost. Ko nespoštljivost ne bo mogla več požirati tega, kar je najlepše, se bo tudi duhovni požar ustavil.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh