Razmislek o temi (Jn 14,15-21)

Vsak vzgojitelj si želi, da bi ga vzgajanci imeli radi. Ne samo to, po tem, da bi nas ljudje imeli radi, hrepenimo brez izjeme vsi. Starši z nekakšno samoumevnostjo predvidevajo, da jih imajo otroci radi, pa tudi otroci s popolnim zaupanjem verjamejo v ljubezen svojih staršev. Prav odnos med starši in otroki, če v njem ni brezpogojne ljubezni, človeka najbolj rani in zaznamuje za vse življenje. Edini, ki na to rano lahko prilepi zdravilni obliž, je Jezus s Tolažnikom, ki nam ga pošilja. In edina pot, da nam Jezus rane zaceli, je pot ljubezni. Najprej v ljubezni do njega. Dokaz naše medsebojne ljubezni je spoštovanje medsebojnih dogovorov. Dokaz človekove ljubezni do Boga je tudi spoštovanje in upoštevanje njegovih zapovedi. Slednje odpira pot za iskren odnos, pošten pogovor in zvesto ljubezen. Več ne potrebujemo. Bog pa nas ljubi zunaj zapovednih okvirjev. Ali ni to najlepše sporočilo za življenje?!

Predlagane pesmi

Je...