Razmislek o temi (Lk 20,27-38)

V drži hvaležnosti nebesedno izražamo pripadnost človeški družbi in zavest soodgovornosti in soodvisnosti. Za današnjega človeka ima beseda »odvisnost« neprijazen pomen. »Znati in moči sam« je osnovna težnja človeškega bitja. Biti od drugega odvisen pomeni ranljivost, šibkost, nemoč. To pa svet, kot ga poznamo, zavrača. Ko ne morem več, odidem, odslovim, zavržem. Skratka, odvisnost ni nekaj, kar bi si želeli. Pa vendar. Če se samo ozremo naokrog, vidimo, kako zelo smo odvisni npr. od redne dobave električne energije (kaj vse bi umrlo, če bi nam elektriko odklopili za ves dan!?), od poštenosti in dela vsakega izmed nas. Veliko bi lahko naštevali. Naj danes velja zahvala ljudem v naši bližnji in daljni okolici. Naj velja zahvala Njemu, ki daje rast in omogoča življenje. Zato: najprej Bogu vsa zahvala in za Bogom čast Mariji in svetnikom in nato vsakemu, s katerim se srečamo in tvorimo »verigo odnosov« na tem svetu.

Vprašanja za pog...