Ljudje živimo v različnih kulturnih okoljih z bolj ali manj različnimi vrednotami in iz njih izhajajočimi pravili za življenje, ki nas povezujejo, da se razumemo, spoštujemo in sodelujemo. Kljub vsem razlikam je še do srede 19. stoletja veljalo, da more človek s svojo pametjo dognati, kaj mu narekuje njegova človeška narava, in se tega držati. Tudi Božje zapovedi predpostavljajo upoštevanje človekove narave. Ta miselnost prevladuje v zahodni kulturi, ki ji je dokončno obliko dalo krščanstvo. Zato si človek ne more poljubno izmišljevati samega sebe, ampak mora spoštovati temeljne danosti svoje narave in se na teh temeljih izpopolnjevati kot svobodna oseba, ki je odgovorna zase in za druge. Končni izsledek teh prepričanj, ki so se razvijala v novem veku, je ideja človekovih pravic. To so pravice, ki jih ne podeljuje nobena oblast, saj jih ima človek s tem, da je človek. Oblast jih mora priznavati, varovati in zagotavljati, da jih vsi in enakopravno spoštujejo.

Če jih katera...