Deset let po tem, ko je Miha dokončal tek svojega zemeljskega življenja in odtekel po nagrado v nebesa, je na zemlji – tukaj med nami in na črni celini – ostala njegova duhovna dediščina, ostalo je njegovo delo, njegove poti, ostal spomin na izjemnega misijonarja, glasnika ubogih in zatiranih, preprostega Frančiškovega brata, gorečega pridigarja, veselega pevca, preroka zelene Zambije. Odmev njegovega dela je tako v Zambiji, Sloveniji in drugod, kamor ga je zanesla pot, moč slišati še danes.

Kot Frančiškov manjši brat minorit je neutrudno trgoval z mnogimi talenti, ki mu jih je Bog podaril v obilni meri in mu tako omogočil, da je tekel daleč pred drugimi – daleč naprej. Dal mu je žlahten glas dobrega pastirja. Verni in neverni, revni in bogati, črni in beli … so prepoznali ta glas, poznali zven njegove pesmi in mu sledili. Dal mu je noge pravega sla, da je bil ob pravem trenutku tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Prisoten je bil sam osebno ali prek valov radia, televizije...