Tudi v času, ko v Sloveniji vlada relativni mir, saj smo spet našli nekoga, ki naj bi bil »odrešenik«, se tiho in neopazno širi nevoščljivost do tistih, ki svobodno in ponosno izpovedujejo Jezusa za Odrešenika in se ne zmenijo za nove obraze. Po župnijah se nadaljujejo prva sveta obhajila in birme, prejemanje zakramentov, ki še vedno veselijo mlade, a tudi starše pogosto zbudijo iz njihove verske zaspanosti. Tudi letos mediji – vsaj tisti najbolj kričavi in gledani – temu ne posvečajo nobene pozornosti, ker je pač Cerkev ločena od države. Vendar prav iskanje odrešenika v podobi predsednika prinaša na naše cerkveno dvorišče ljudi, ki so v nekem verskem »odrešenjskem« iskanju.

Kot majhen narod v majhni državi se ne bomo mogli na daleč širiti in množiti, a rasli bomo lahko le navzgor, v višave, v duhovne sfere. To dokazujejo številni Slovenci, ki so v tujini zablesteli, zacveteli, razširili krila svojega duha in uspeli! Če bi to upoštevali, bi tudi iskanje narodnega »odrešeni...