Razmišljanje o življenjski poti me je spodbudilo k podelitvi moje zgodbe. Nekaj/Nekdo me vabi, da spregovorim, čeprav sem po naravi manj zgovorna. Pravzaprav nimam namena opisovati toliko svojega življenja, ampak bolj spremembo, rast, kako sem skupaj z Njegovo pomočjo dosegla sedanje stanje, ki me osrečuje, napolnjuje, izpolnjuje, poživlja. Pri tem mi je precej pomagal osebni odnos z Jezusom, ki sem ga zgradila postopoma.

Kljub mnogim lepim spominom iz otroštva vem, da so me takrat najbolj prevzemali strah, žalost, skrbi in nesproščenost zaradi nespodbudnih razmer doma. Obdana sem bila s psihičnimi in drugimi boleznimi staršev, odvisnostjo od alkohola in nezdravim zakonskim odnosom. Bila sem plaha, vase zaprta, otožna, vodljiva in nesamozavestna deklica. Tudi v najstniških letih sem precej prejokala, bila občutljiva. Domače razmere so preveč prežemale mojo notranjost in doživljala sem mnoge stiske. Čeprav lahko rečem, da je bilo zame v fizičnem smislu lepo poskrbljeno in s...