Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Neodvisne ali v angleščini Indie igre so pogosto celo bolj izvirne, zabavne, nenavadne, uživaške za igranje, a zaradi (za vsaj red velikosti) manjšega finančnega vložka v razvoj manj spolirane, grafično impresivne, lahko tudi krajše in z omejenim naborom možnosti in načinov igranja. Hkrati so precej cenejše, saj se jih večinoma po rednih cenah dobi za nekje od 20 do 30 evrov, pogosto še ceneje, lahko za vsega nekaj evrov.

Poleg Indie iger se splača poškiliti še k reinkarnacijam nekdanjih uspešnic, ki so jih preoblekli v moderno grafično podobo za nove generacije ali za nostalgike. Poglejmo nekaj aktualnih biserov iz obeh kategorij.

Stray

To je verjetno največja senzacija med neodvisnimi igrami v zadnjem času. Ne samo, da je njena grafična podoba (v slogu filma Iztrebljevalec ali bolj znanih iger Cyberpunk 2077 in Ghostwire: Tokyo) skoraj na ravni visokoproračunskih produkcij, ampak se v tej pustolovščini preleviš v vlogo mačka in svet raziskuješ iz njegove perspektive. Celotna zgodba in naloge, ki jih opravljaš, so zelo dobro prilagojene temu, da ne hodiš naokrog kot človek.

Rogue Legacy 2

Prvi del je bil precejšnja uspešnica daljnega leta 2013 in je spodbudil več posnemovalcev. Zdaj se ta kombinacija prevzemanja fantazijskih vlog, arkade in stalnega umiranja (poskušanja premagati nasprotnike) vrača še bolj spolirana, dodelana, z več zapleti in daljšo zgodbo. Seveda tudi z grafiko, ki pritiče igri skoraj deset let kasneje.

Tinykin

Miselna igra, v kateri se igralec znajde pomanjšan v stanovanju, a ugotovi, da lahko nadzira majhne stvore, ki mu pomagajo reševati naloge. Te seveda postajajo vedno težje in zahtevajo resen razmislek in spretnosti. Igro odlikuje še očarljiva grafika, čeprav se morda zdi, da je iz kakšnega drugega obdobja. Vendar smo v preteklosti že videli, da je poglavitna igralnost.

Railbound

Navidez preprosta »sestavljanka«, na voljo tudi za tablice, kjer je treba psoma na potovanju z vlakom pomagati, da se dejansko peljeta. Nimata namreč proge, temveč moraš slednjo pravilno speljati. Sprva se to zdi enostavno, toda kasneje postajajo naloge vse bolj zagonetne in zahtevajo obilo razmišljanja in poskušanja.

Nobody Saves the World

Glavni junak z imenom Nobody (Nihče) se lahko spreminja v različne podobe, od katerih ima vsaka svoje sposobnosti, močne in šibke strani. Podoben je, kot je Legend of Zelda, spreminjanje pa je ključno za možnosti za zmage v bitkah in igralca ves čas drži v napetosti.

Return to Monkey Island

Ena največjih uspešnic 90. let prejšnjega stoletja je preoblečena v moderen videz, in to zelo posrečeno. Skrajno zabavna pustolovščina z zares izvirnimi liki, pri kateri moraš pretakniti vse, kar vidiš, in izprašati ali pretipati vse osebe in živali, ki jih srečaš, je obvezno igranje že zato, da začutiš, kakšne so bile igre nekoč. Še toliko bolj pa zaradi zabavne, kakovostne in napete zgodbe.

Command & Conquer Remastered

Strateško sestavljanje vojske in napadanje sovražnika je bilo prav tako razlog za mnoge neprespane noči pred tremi desetletji. Zdaj lahko to igro igraš v ločljivosti, prilagojeni sodobnim monitorjem. Ker takih iger skorajda ni več, ji je absolutno vredno nameniti pozornost, čeprav gre zgolj za obujanje starega naslova.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (2/2023). Revijo lahko prelistaš TUKAJ. Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.