Pred leti je kolegico nagovoril nek intervju v Družini. Bila je navdušena nad intervjuvanko, ki je s svojimi odgovori podala izjemno pričevanje vere v Boga in lepoto življenja. Le ena malenkost jo je zmotila. Vprašala me je, zakaj namesto ameriške pričevalke ne vključimo raje koga iz Slovenije. »Z Elizabeto bi se bralci laže poistovetili kot z Bethany,« je pojasnila. Seveda sem se strinjal z njo.

Zakaj smo za intervjuvanko torej izbrali Američanko? Ker je včasih težko najti »domače« pričevalce. Že Jezus nam je povedal, da je včasih težko pričevati v domačem kraju (prim. Mr 6,1-6). V zadnjih letih se v Sloveniji stanje nekoliko izboljšuje, k čemur so veliko prispevala pričevanja v okviru Družine in Življenja, Zavoda ŽIV!M ipd.

Kdo pa sploh so pričevalci? Izjemni ljudje? Ali morda ljudje z izjemno preteklostjo? Morda z izjemnim odzivom na dogajanje v preteklosti? Vse to. A pričevalci smo lahko vsi. Naše ime morda ne bo zapisano na spletnem vabilu, naša zgodba ne bo...