Zapri
Iskanje

Je Tajvan naslednja Ukrajina?

Za vas piše:
Rok Blažič
Objava: 10. 08. 2022 / 12:57
Oznake: Svet, Mnenja
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.08.2022 / 07:13
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Je Tajvan naslednja Ukrajina?

Je Tajvan naslednja Ukrajina?
FOTO: Tomaž Ritar
Ob stopnjevanju napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi Tajvana se sprašujemo, ali se lahko ponovi ukrajinski scenarij. Večina zahodnih analitikov sicer miri, da je izbruh vojne malo verjeten; a vseeno se zdi, da bi se morali od Ukrajine naučiti nekaj pomembnih lekcij, tu bomo izpostavili tri.

Prvič, zgodovina je pomembna. Kot marsikateri Rus glede Ukrajine je tudi večina Kitajcev na celini prepričanih, da je Tajvan »že pet tisoč let« del Kitajske (v resnici je to postal konec 17. stoletja, potem ko so z otoka odšli Nizozemci). Ločitev sega v čas državljanskega spopada po drugi svetovni vojni, ko so se na otok zatekli ostanki poražene nacionalistične strani pod vodstvom Čankajška. Tajvan je z vojaško in ekonomsko pomočjo ZDA, ki v njem vidijo pomemben vzvod za krotenje kitajske moči, doživel močno gospodarsko rast, v 90. letih pa tudi demokratizacijo.

A hkrati je rasla tudi njegova velika soseda. Pod Dengom Šjaopingom je Kitajska sprejela principe tržnega gospodarstva in za to dobila nagrado v obliki ameriškega uradnega priznanja. Zahodni liberalni ideologi so bili prepričani, da bodo gospodarskemu odpiranju sledile tudi politične spremembe, a se to ni zgodilo. Ob naraščanju neenakosti in korupcije v družbi, ki se formalno še sklicuje na marksizem, se je res pojavila kriza legitimnosti. A sedanji voditelj Ši Džinping je odgovor za novo kohezijo družbe pod vodstvom partije našel v nacionalizmu in ekspanzionistični politiki.

Če je vojna neracionalna, to še ne pomeni, da do nje ne bo prišlo.

Ši je iz predala zopet povlekel stara konfucijanska načela in zdi se, da želi obnoviti veličino Osrednjega cesarstva, ko se je Kitajska razumela kot središče sveta. To se je zrušilo pod pritiskom zahodnih kolonialnih sil in Japonske v času, ki ga Kitajci imenujejo »stoletje ponižanj«. Podobno, kot so Rusi čutili v času po razpadu Sovjetske zveze. Tako kot Rusija si tudi Kitajska želi popraviti »zgodovinske krivice« in uveljaviti svojo »interesno območje«. Tajvanski zunanji minister Joseph Wu je tako posvaril mednarodno skupnost: »Tajvan ne bo zadnji košček kitajskih ekspanzionističnih sanj.«

FOTO: Unsplash

Druga lekcija je, da je cena konflikta v globaliziranem svetu visoka za vse. Če je ruska invazija pretresla energetsko in prehransko oskrbo, pa bi tajvanska kriza lahko imela še veliko širše posledice. Skupna trgovina med Kitajsko in Evropsko unijo je lani znašala skoraj 700 milijard evrov, kljub trgovinski vojni je s kitajskim močno prepleteno tudi ameriško gospodarstvo. Kaj bi za svetovno ekonomijo pomenil vojaški spopad na območju, po katerem pluje kar polovica svetovnih trgovskih ladij, si težko predstavljamo. Poleg tega je Tajvan daleč največji svetovni proizvajalec mikročipov, brez katerih ni sodobnih tehnoloških naprav. Dve tretjini jih odkupuje prav Kitajska.

Tretja lekcija Ukrajine pa je: če je po vseh analizah vojna za vse strani (pre)draga in neracionalna, to še ne pomeni, da do nje ne bo prišlo. Kitajski predsednik si pred 20. kongresom partije v novembru ne more privoščiti, da bi popustil pri vprašanju Tajvana, ki ga je sam postavil za ključni preizkus kitajske moči v svetu. Tudi ameriški predsednik Biden ne sme pokazati šibkosti pred novembrskimi vmesnimi volitvami v ameriški kongres. A če je slednji vsaj formalno zavezan demokratičnemu ravnovesju moči, pa ima Ši vse vzvode vse bolj v svojih rokah. Ko avtokratski voditelj usodo države poistoveti s svojo lastno, lahko že vsak drugačen glas pomeni eksistencialno grožnjo. Kaj šele zgled uspešne, živahne in svobodne družbe, kot je tajvanska, na njegovem dvorišču.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh