Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Je tu Terezje dom, je tu Terezje tron?« (Pisanice, 1781)

Za vas piše:
Boris Golec
Objava: 17. 05. 2023 / 09:42
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.05.2023 / 12:05
»Je tu Terezje dom, je tu Terezje tron?« (Pisanice, 1781)
V dobi Marije Terezije je bila habsbuška posest na zahodu del Svetega rimskega cesarstva, na vzhodu pa Ogrskega kraljestva in razdeljene kraljevine Poljske (vir: Slovenski zgodovinski atlas, 2011, str. 119). FOTO: Slovenski zgodovinski atlas

»Je tu Terezje dom, je tu Terezje tron?« (Pisanice, 1781)

Dolgoročne posledice reform Marije Terezije: Spremembe identitete na državni in deželni ravni.

Pri obravnavi vprašanja reform v štiridesetletni vladavini Marije Terezije (1740–1780) je vse prepogosto ostajalo ob strani vprašanje, v kolikšni meri so bile državne in druge reforme terezijanske dobe v svojem času in pozneje gibalo sprememb v občutkih pripadnosti in povezanosti ter pri oblikovanju različnih vrst identitet, začenši z navezanostjo na državo in deželo.

Dva velika premika na državni ravni

V prvih letih vladavine Marije Terezije sta se na državni ravni zgodila dva kardinalna premika. Po skoraj treh stoletjih prenašanja cesarske krone izključno znotraj dinastije Habsburžanov je krono cesarja kratek čas, v letih 1742–45, zadnjič nosil nehabsburški cesar, nato si jo je kot izvoljeni cesar nadel Franc I. Lotarinški, soprog Marije Terezije. Vrnitvi na staro-novo stanje se je leta 1748 pridružilo še mednarodno formalnopravno priznanje nedeljive Avstrijske monarhije, katere pravne temelje je položil že oče Marije Terezije cesar Karel VI. s pragmatično sa...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh