Anton je bil rojen leta 1922 v Piršenbergu pri Brežicah, oče je bil gradbeni delavec v Zagrebu. Delal je v bližnjem rudniku, pred nemškim preganjanjem in prisilno mobilizacijo v nemško vojsko pa je že zgodaj skupaj z mlajšim bratom zbežal v partizane. Tudi oče je bil že prej vključen v partizansko gibanje kot načelnik Narodne zaščite, imeli so sestanke ter zbirali sanitetni material, hrano in obleko. V začetku se med partizanskimi privrženci ni govorilo o komunizmu, pove Anton, kasneje pa veliko: »Mi smo morali peti tiste pesmi, Živela Rusija, živel Stalin.« Kljub pridiganju o enakosti so poveljniki in politkomisarji jedli posebej, običajni borci pa so bili več lačni kot siti.

Sedemnajstletnega brata Milana, s katerim sta šla skupaj v partizane, so kmalu poslali v Savinjsko dolino, kjer je bil v nepojasnjenih okoliščinah ubit. Anton je slišal, da so mlade fante, kot je bil njegov brat, uporabili za živi ščit. Zaradi njunega odhoda v partizane je družina plačala visoko ceno...