Letos je bil z nami na počitnicah tudi duhovnik. Opazila sem, da je vsako jutro prav tako vstal zgodaj in molil brevir. Z možem sva ga vprašala, če se mu pri molitvi lahko pridruživa, in povabil naju je zraven. Zanimivo je, kako človek po nekaj dneh takšne molitve ugotovi, da je molitev, ki jo molimo zjutraj, drugačna od tiste, ki jo molimo opoldan ali zvečer. Zjutraj imamo svežino misli in jutro, ki je najbolj nežen del dneva, nas na drugačen način odpre Bogu. Tudi če smo v stiski ali skrbeh, jih zjutraj drugače in z novo močjo izročamo Bogu.

V enem od psalmov brevirja smo brali: »Gospod, zjutraj poslušaj mojo besedo, zjutraj polagam predte molitev in čakam« (Ps 5,4). Pomislila sem, kako se je tudi Jezus v zgodnjih jutrih umaknil v samoto, da bi molil. Kasneje so spoznanju moči te molitve sledili njegovi učenci, posvečeni redovniki in duhovniki ter tudi običajni ljudje. Molitev so vtkali v temeljni zakon narave, v katerem vsi živimo in smo mu podrejeni. Vsak del dneva ima...