Že več kot leto dni spremljamo nastopaštvo levice v državnem zboru ter ekscese njenih privržencev na ulicah – vsi se še spominjamo znamenitih politkolesarjev, ki se so spomladi 2021 kot majski hrošči spet prebudili –, v državi pa je epidemija, zapovedane so vsakovrstne zdravstveno utemeljene omejitve in odgovorne že skrbi, kako omiliti posledice pričakovanega gospodarskega upada. Mnogi se sprašujemo, kako je mogoče, da ti ljudje ne morejo dati vsaj miru, če že nimajo nobenih konstruktivnih idej. Kako to, da izkoriščajo to situacijo, da bi na vsak način vrgli vlado. Trdijo, da bi bolje vladali, čeprav so za to imeli priložnost pred letom dni, pa so preprosto pobegnili s prizorišča, ko je bilo treba hitro in učinkoviti ukrepat v dobro Slovenije. Zakaj in čemu morajo vedno biti pesek v državnem kolesju? Je to le odsev njihove oblastiželjnosti? Jim gre za upravljanje petih milijard evropskih sredstev, ki prihajajo v državo? Jim hkrati diši deset milijard demografskega sklada? Je v ozadj...