Teološko razpravljanje včasih dejansko posega na robove verskega nauka in je tako tudi prav, saj nove situacije in nove kulturne razmere postavljajo nova vprašanja in zahtevajo ponovne premisleke. A največkrat ne gre za vsebino verskih resnic, marveč za način, kako jih pravilno posredovati sodobnemu človeku.

Nekaj od vsega tega se je gotovo v preteklosti dogajalo tudi z naukom o izvirnem grehu. Najprej naj omenim, da je precej ponesrečeno že poimenovaje, da gre za izvirni »greh«. Kajti greh je vedno in samo osebna in s svobodno odločitvijo nastala duhovna resničnost. Zato ne more biti nihče deležen greha drugega ali še bolj natančno krivde drugega. Pri grehu namreč lahko ločimo krivdo in posledice. Krivda je vedno le od tistega, ki je grešil, in je nikoli ne moremo pripisati drugemu. Posledice grešnega dejanja pa lahko čuti grešnik sam in tudi drugi. Kot primer: krivdo za vojno v Ukrajini imajo samo nekateri, posledice pa čutijo premnogi. Iz tega sledi, da izraz »greh« pri...