Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kako vem, da je Jezus res živel?

Za vas piše:
Blaž Otrin
Objava: 04. 04. 2023 / 15:36
Oznake: Mavrica
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 04.04.2023 / 17:19
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kako vem, da je Jezus res živel?
ILUSTRACIJA: Marta Bartolj

Kako vem, da je Jezus res živel?

»Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami živel mož po imenu …« Tako se začnejo pravljice. Za Jezusa pa vemo, kdaj se je rodil, kje je živel in kaj je delal. A kako to vemo? Pojdimo raziskovat!

4 evangeliji

Najbolj natančno nam o Jezusovem življenju govorijo štirje evangeliji: Matejev, Markov, Lukov in Janezov. Napisani so bili nekaj desetletij po Jezusovi smrti, med letoma 60 in 100. Napisali so jih tisti, ki so Jezusa sami poznali oz. so zapisali pričevanje tistih, ki so ga osebno poznali. V evangelijih je podrobno popisano Jezusovo življenje, kultura in geografija Palestine ter so omenjene zgodovinske osebnosti, npr. Poncij Pilat, takratni rimski upravitelj v Judeji, Herod, kralj Judeje.

Za koga bi ti dal svoje življenje? 

Jezusovemu nauku je sledilo ogromno ljudi, tako je tudi še danes. Mnogo ljudi je dalo tudi življenje zanj in za vero, ki jo je Jezus širil. Takim ljudem rečemo, da so mučenci. Eden od njih je bil tudi apostol Pavel. Zakaj bi dali življenje za nekoga, ki ni živel?

Jezus obrne življenje na glavo!

A evangeliji niso najstarejša besedila, ki govorijo o Jezusu. Starejša so nekatera Apostolska dela, npr. Prvo pismo Tesaloničanom, ki ga je napisal sveti Pavel okoli leta 50. Pavel pa sploh ni poznal Jezusa, ko je ta še živel. Najprej je bil vnet preganjalec najzgodnejših kristjanov, a se je spreobrnil, ko se mu je Jezus prikazal na poti v Damask. Že Pavlov primer kaže, kako Jezus deluje tudi po svoji smrti.

O Jezusu so pisali ugledni zgodovinarji

A o življenju Jezusa ne priča samo Sveto pismo, ampak tudi številni drugi pisni viri. O zgodnjih kristjanih poročata dva rimska antična zgodovinarja Tacit (55 ̶ 118) in Plinij mlajši (61 ̶ 113), pa čeprav kristjanov nista marala.  Plinij je tako o kristjanih zapisal: »Zbirajo se vedno na točno določen dan, preden posveti jutranje sonce. Skupaj pojejo himne Kristusu kot Bogu, s prisego pa se zavežejo, da ne bodo goljufali, kradli, prešuštvovali in da nikoli ne bodo zlorabili zaupanja.«

Še bolj zgovoren pa je bil antični zgodovinar Jožef Flavij (37 ̶ 100), čigar podatki se povsem ujemajo z evangeliji. Zapisal je: » V tem času pa je živel moder človek po imenu Jezus, če mu smemo reči človek. Njegovo ravnanje je bilo dobro in njegova dejanja so odražala visok moralen standard. Veliko ljudi izmed Judov in poganov je postalo njegovih učencev. Pilat ga je obsodil na križanje in smrt. Začuda tisti, ki so bili njegovi učenci, niso pobegnili. Poročali so, da se jim je tri dni po križanju Jezus prikazal živ; v skladu s tem je bil morda Mesija, o čigar čudežih so preroki vnaprej pisali.«

Materialni dokazi: torinski prt, Jezusova krona, žeblji, evharistični čudeži …

Obstajajo tudi materialni dokazi o Jezusovem življenju, eden najpomembnejših je torinski prt, ki je po izročilu prt, v katerega so zavili Jezusa po križanju. Prt je bil predmet natančnih znanstvenih raziskovanj, ki pa niso dala točnih podatkov, koliko je star. A vsi se čudijo nenavadni podobi človeka, odtisnjeni na prtu. Danes ga lahko vidimo v katedrali v Torinu v Italiji.

Štejemo leta pred in po Kristusu!

Jezusa priznamo tudi vsakokrat, ko zapišemo datum. V šestem stoletju so izračunali, kdaj naj bi se Jezusi rodil, in nato ta datum označili kot začetek novega štetja. Za nekaj let naj bi se sicer zmotili, a vseeno se sedanje štetje let nanaša na Jezusovo rojstvo, in od tega je že 2023 let! 

Danes se noben resen znanstvenik ne sprašuje, ali je Jezus res živel ali ne. Zadosti je dokazov, ki pritrjujejo, da je Jezus res živel in kaj je učil. Razlika pa je le v tem, da verni verjamemo, da je Jezus delal čudeže, umrl ter vstal od mrtvih ter da živi tudi danes, neverni pa ne. 

Pazi, proučevanje te lahko spreobrne!
Si vedel, da se je kar nekaj pisateljev, znanstvenikov in drugih ljudi, ki so hoteli dokazati, da Jezus ni živel, na koncu celo spreobrnilo. Eden takih je bil angleški pisec Albert Henry Ross (1881 ̶ 1950). Hotel je napisati knjigo, v kateri bi dokazal, da je Jezusovo življenje mit, ko pa je preveril vsa dejstva, se je spreobrnil in postal goreč kristjan.


Povabilo: Otroci, napišite kratko molitev, v kateri se zahvalite Jezusu, da je vsak dan z nami in se z njim lahko vedno pogovarjamo.

Naloga: Narišite ali napišite, kako bi pogostili Jezusa, če bi se oglasil pri vas doma. O čem bi se pogovarjali?

Kaj bi vprašal Jezusa, če bi nocoj prišel k vam na večerjo?

Jakob (7 let): Vprašal bi ga, kako je v nebesih.

Jakob, 7 let

Lucija (6 let): Vprašala bi ga, kako je vstal od mrtvih.

Lucija, 6 let

Amalija (7 let): Vprašala bi ga, kaj se je zgodilo, ko je bil star 7 let, ker nikjer nič ne piše o tem.

Amalija, 7 let

Hana (10 let): Vprašala bi ga, če je ata Metod z njim v nebesih in kaj počneta; kako se je počutil en dan pred svojim trpljenjem, kakšni so bili občutki, ko je vstal od mrtvih in šel v nebesa; kako se v nebesih pogovarjajo.

Hana, 10 let

Članek je bil objavljen v aprilski številki mavrice. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Mavrica
5,10€
Nalaganje
Nazaj na vrh