Ni se še polegel prah vseh občutij, ki smo jih doživljali (ali pa jih še doživljamo) glede pandemije, v katero smo bili vpeti zadnji dve leti, pa je kot strela z jasnega prišla naslednja novica, nov val občutij, novi strahovi: vojna. Slovenci smo z vojno, hočeš nočeš zaznamovani in nekje v nas, naših starših, starih starših so lahko še vedno občutja polpretekle zgodovine, jeza, bes, razočaranje, žalost, izgube ... Dogajanje v Ukrajini lahko v nas znova sproža ta občutja, prav tako pa neizbežno vznemirja tudi naše otroke, ki morda o vojni doslej niso vedeli veliko.

Poglejmo najprej vase in začutimo, kaj doživljamo ob tem

Preden z otroki spregovorimo o vojni, je zelo dobro, da pri sebi preverimo, kaj točno v nas sprožajo novice, ki jih slišimo, beremo. Kako se odzivamo nanje? Smo pod stresom, nas je strah, nas navdaja tesnoba, smo jezni? Kakšen odnos imamo do obeh narodov? Katere besede izbiramo, ko govorimo o vojni? Nič ni narobe z nobenim od teh...