Mahničevo literarnokritiško delo je bilo kontroverzno že od samega začetka, z leti pa se je njegova negativna percepcija le stopnjevala in prerasla v klišé. V Zgodovini slovenskega slovstva iz leta 1961 je tako npr. označen kar za »goriškega literaturofoba«. Manj znano pa je, da je številne slovenske literate na splošno zelo cenil, tudi Simona Gregorčiča in Franceta Prešerna, ki ju je postavljal na sam vrh slovenskega pesništva: »Sploh pa kar se tiče pesniške velikosti, dalo bi se po mojem mnenji edino pričkati, komu bi prisodili prvo čast pesniško na Slovenskem: Prešernu ali Gregorčiču.«