Po vojni se v Sloveniji o mučencu Alojziju Grozdetu ni smelo govoriti, v tujini pa so bralci v različnih jezikih kmalu lahko izvedeli zanj. Za prevajanje v francoščino sta zaslužna dva duhovnika: pater trapist Herman Vodenik in škofijski duhovnik Ferdinand Kolednik.

Trapisti v Rajhenburgu so imeli do vojne poleg vsega gospodarstva tudi svojo tiskarno. Nekaj let pred začetkom vojne je bil samostanski tiskar p. Vodenik premeščen v Francijo. V francoščino je prevedel Grozdetov življenjepis, ki ga je že med vojno napisal Anton Strle. Kolednik je poskrbel za francosko izdajo leta 1955 v Kanadi in leta 1957 v Franciji, prevajalec pa se je skril za psevdonim Jean de la Croix Hermagoras, kjer priimek spominja na Mohorjevo družbo. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je obe francoski izdaji hranila pod ključem v skrivnem fondu D, dostopni le s posebnim dovoljenjem.

Kolednik se je moral sam potruditi še z distribucijo knjige, da so jo hvalili po časopisju in kupo...