Če na hodnikih Družine zaslišite glasen smeh in sočno vipavsko govorico, je to zagotovo Melita Košir, vedno dobrovoljna in za akcijo pripravljena urednica Mavrice. Ob 50-letnici revije, ki jo ureja, se je pustila zvabiti pred novinarski mikrofon in v pogovoru nam je zaupala, da svoje delo opravlja z vernostjo ženske, ki je vero izgubila, pa spet pridobila, z ljubeznijo mame, ki je svojo družino dolgo čakala, in z modrostjo učiteljice, ki potrpežljivo seje, četudi sadovi še lep čas niso vidni.

Iz vipavskih vinogradov v svetovljanski Trst

Melita je odraščala v Ajdovščini. Oče Pavel Valič, agronom, je poleg zahtevne službe doma imel še veliko kmetijo, vinograde. Otroci so seveda pri delu morali pomagati. Naučil jih je delovnih navad, vztrajnosti, natančnosti. »Če ni bilo nič drugega za početi, smo šli pa pobirat kamne po njivah,« v smehu pove Melita. »Prav zadnjič sem šla mimo vinograda, ki smo ga zadnjega posadili: 10.000 trt. Kako dober občutek je...