Ni se nam treba bati, da bi nas Bog sodil zaradi rezultatov naše vzgoje. Saj ne izdelujemo trofej, marveč vzgajamo otroke. Prav nobene moči nimamo, da bi preoblikovali otroka iz tega, kar je, v to, kar naj bi bil. Ne glede na to, kako vse prav ravnamo z otrokom, ki nam ga je Bog zaupal, če on ne bo sodeloval z Njim, ne bo postal to, kar naj bi postal. Le z Bogom bo zaživel to, za kar je bil ustvarjen.

Ne moremo narediti, da bo otrok ljubil, veroval, se daroval, spoštoval, se kesal in odpuščal, služil drugim, govoril resnico, da bo čist v srcu in da bo slavil Boga. To delo lahko v otroku naredu le Bog. Nas pa je poklical, da smo zvesti, da dan za dnem živimo z Njim in da ljubeče skrbimo za otroka, vedoč, da rezultati niso odvisni od nas, ampak jih polagamo v Njegove roke.