»Kaj ta noč govori našemu življenju? Kaj nam hoče povedati preko jaslic?« se je spraševal papež med božično polnočnico in poudaril troje: bližino, uboštvo in konkretnost. »Brat, sestra, Bog se ti v tej noči približa, ker mu je mar zate. Iz jasli ti kot hrana za tvoje življenje pravi: Če čutiš, da so te dogodki iztrošili, če te razžirata krivda in nesposobnost, če si lačen pravičnosti, sem jaz, Bog, s teboj ... Rodil sem se, da bi ti povedal, da sem ti blizu in da ti bom vedno blizu.«

Pred opoldanskim blagoslovom urbi et orbi na sam božič pa se je papež ozrl na betlehemski hlevček: »Kakor betlehemski pastirji pojdimo pogledat znamenje, ki nam ga je dal Bog. Premagajmo otopelost duhovne zaspanosti in lažne podobe praznovanja, zaradi katerih pozabimo, koga sploh proslavljamo.«

Na drugi sveti večer, 31. decembra, je spregovoril o ljubeznivosti: »Ljubeznivost je pomemben dejavnik kulture dialoga, dialog pa je nepogrešljiv za življenje v miru … Mislim, da...