Ko sva z možem kot prava skrbna starša budno spremljala vsak korak najine prvorojenke, me je starejši brat rad podražil: »Ja ja, tako je pri prvem …« Če imam njene prve spuste po toboganu še zdaj pred očmi, za »ta malega« nimam pojma, kdaj in kako se mu je uspelo skobacati na vrh igral.

Medtem ko pri prvem otroku orjemo ledino, kompliciramo, se držimo pravil in si mislimo, da naša vzgoja »bo pa res tista prava«, z vsakim naslednjim otrokom postajamo bolj prilagodljivi, sproščeni, na realnih tleh. Vse to se odraža tudi v značaju otrok. Prvorojenci, ki so svojčas kot kralji deležni vse starševske pozornosti, veljajo za bolj odgovorne in delavne. S »sredinčki«, ki so kdaj kar malo pozabljeni, naj bi bilo največ težav, so pa bolj tekmovalni, ker se morajo boriti za pozornost. Najmlajši so res deležni največ crkljanja, hkrati pa tako rekoč sami zrasejo gor, zato se ti otroci običajno dobro znajdejo v svetu, pravi psihologinja Eva Hrovat Kuhar.

Naj se starši še tako tr...