Spomladi 1975 je tedanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar izjavil, da je socializem atomska bomba, ki jo je treba trdno držati v rokah. Marsikdo je bil presenečen nad odkrito besedo, ki v kraljestvu slepil samoupravnega totalitarizma ni bila običajna. Ni se namreč dalo spregledati grožnje vsem zagovornikom človekove prostosti, ki s tokom socializma niso hoteli zaplavati v tolmun komunizma. Prav tako ne opozorila o tem, da je ideološko-politična atomska bomba vse kaj drugega kot sleherniku v prvi trgovini onstran severne ali zahodne meje dosegljiv artikel. Z opozorilom, da jo je treba čvrsto držati v rokah, je Vidmar dal vedeti, da je pooblastilo za kakršno koli uporabo tega orožja odvisno od moči. Točneje: od sile. Duhovna prodornost je bila dana v oklepaj.

Za človeka, ki je stal na čelu akademije znanosti in umetnosti, je bil namig na odločilno vlogo sile nenavaden. Vendar je Vidmar govoril brutalno iskreno: pod socializmom, ki ga je po od...