Vsaka maša je spomin

Rafko Klemenčič

Duhovnik ima milost, da se srečuje z mnogimi ljudmi in njihovimi zgodbami. Od vsakega obiska starejših in bolnih pridem čedalje bolj hvaležen za vsak nov dan, ki nam je dan. Mine me, da bi tarnal. Zadnje čase srečujem toliko družinskih težkih zgodb, bolečih ločitev, kalvarije staršev pri vzgoji najstnikov. In sem čedalje bolj hvaležen, da sem se rodil v taki družini. Namesto da bi obsojal mlade, ko zapuščajo Cerkev, sem vedno bolj hvaležen, da sem sam šel čez tista leta. Da, čedalje bolj odkrivam, kaj pomeni dar vere. Če sem duhovnik, še ne pomeni, da sem kar samodejno veren. Vera lahko postne nekaj »službenega«, podobno kot vera staršev lahko postane nekaj »službenega«.

Zelo drži rek: Hvaležnost je spomin srca. Glava vedno bolj pozablja, kar pride sproti. Srce pa prav nasprotno lahko čedalje bolj ohranja to, kar življenje prinaša vsak dan sproti. In tega je neizmerno veliko. Gospoda prosim, naj mi ohran...